Prejšnjič sem naštel štiri stvari, ki se mi zdijo pomembne v življenju. In sicer: cilji, pot, volja in pozitivna družba. Danes bi se rad posvetil tistemu pri kateri se vse skupaj začne, cilju.
Cilj, začetek in konec.
Cilj je tisto, kar si zastavimo da bomo dosegli, naše sanje, naša hrepenenja in naši upi. Vsakdo izmed nas ima verjetno neke želje, nekaj k čimur strmi in kar mu daje voljo da vztraja na svoji poti, ter se ne predaja. Sam vem, da hrepenim po mnogih stvareh: iskreni ljubezni, ljubeči družini, toplem domu, uspešni prihodnosti,... V bistvu imam podobne cilje kot mnogi drugi izmed nas, ampak imam tudi vizijo kako jih uresničiti. Vsi ti ki sem jih naštel so na dolgi rok, medtem ko imam tudi tiste »manjše« cilje, ki me bodo pripeljali do končnega cilja. Če želim uspešno prihodnost na tistem področju, ki me privlači moram narediti faks v tej smeri ( ni obvezno, je pa zaželejo ). Če želim priti na faks, moram dokončati srednjo šolo s katero se »trudim« zadnji dve leti in tako dalje. Vse našteto je povezano, kar bom storil danes se bo odražalo v prihodnosti. To je lahko zaskrbljujoče ali pa tudi ne! Če se zavedam, da si s današnjimi dejanji pišem jutrišnji dan me nima kaj skrbeti. Dolgo časa sem rabil, da sem ugotovil na boleč način da samo čakanje ne bo obrodilo sadov, ampak da bo potrebno »pljuniti« v roke in zagrabiti za delo ( v mojem primeru za svinčnik in se usesti za knjigo ).
Napisal sem, da imamo skoraj vsi sanje in cilje. Kaj pa tisti, ki jih nimajo? Živijo iz dneva v dan, če lahko temu tako rečem in ne vidijo nobenega veselja v tem kar počnejo. Zjutraj v službo in popoldan iz službe, kosilo, malo pospravljanja, TV in spanje, iz dneva v dan, iz meseca v mesec in iz leta v leto se ponavlja sivina vsakdanjih dni. Lahko je tudi mnogo hujše! Na seminarju o komunikaciji sem poslušal mentorja o fantu, ki je bil uspešen v šoli in tudi na športnem področju. Fant je bil uspešen na vseh področjih in zaradi tega je počasi postajal zdolgočasen, ni več videl veselja v ničemer. Počasi je zabredel v družbo, ki ga ni vzpodbujala k boljšemu ampak k slabšemu ( alkohol, droge,... ) in tonil vedno globlje dokler ni dosegel dna. Na srečo so mu ob strani stali starši in ga vzpodbujali k nekim ciljem, k boljšemu življenju in fant je ponovno začel sanjati in »rasti«, dokler se ni rešil spon zdolgočasenosti in uspel!
Pregovor, ki opisuje zgoraj opisano:
»Brezdelje bolj uničuje človeka kot delo. Zdi se, da človek izgubi mnogo življenjske sile, če nima nobenega cilja.« John Ernst Steinbeck
Če sedajle mogoče ne vidite ciljev jasno, se usedite in vzemite papir ter svinčnik in si jih zapišite. Kaj si želite v službi, kakšno družino, kateri hobiji,... Ko jih boste videli, si boste počasi začeli »risati« pot do njih in takrat boste sami pri sebi vedeli, da se pričeli vaše popotovanje.

z veliko stvarmi se strinjam, vendar pa bi imela repliko (:D) na zadnji odstavek. Dobro, lahko ti je cilj družina, ampak se mi zdi povsem brezpredmetno razmišljati o tem kakšno si želim. Kaj pridobim s tem, če si rečem "hočem 3 otroke." nič. lahko se zgodi, da ne bom mogla imeti otrok, lahko se zgodi, da si ne bom našla partnerja. Mislim, da si si neke cilje zastavil preozko.
OdgovoriIzbrišito je zgolj in samo moje mnenje :)))
iz srca ti pa želim, da ti uspe!!!
Malo narobe sem se izrazil, priznam.
OdgovoriIzbrišiMislil sem v tem smislu: želim si ljubečo družino, ki mi bo kazala ljubezen in ne v smislu koliko otrok in kdaj.
Kar se tiče preozkih ciljev mislim, da malo težko sodiš glede na to, da nisem zapisal vseh ki jih želim doseči. Nekateri so preveč osebni, drugi se tičejo tudi drugih in jih zato nočem izpostaviti.
Hvala za želje, bom poročal. =)
:))
OdgovoriIzbriši